EV potrebujejo dostop do polnilnih mest, vendar vrsta in lokacija polnilnic nista izključno izbira lastnikov EV.Tehnološke spremembe, vladna politika, urbanistično načrtovanje in elektroenergetska podjetja igrajo pomembno vlogo pri infrastrukturi za polnjenje električnih vozil.Lokacija, distribucija in vrste opreme za dobavo električnih vozil (EVSE) so odvisne od zalog električnih vozil, potovalnih vzorcev, načinov prevoza in trendov urbanizacije.
Ti in drugi dejavniki se razlikujejo glede na regijo in čas.
• Domače polnjenje je najlažje na voljo lastnikom električnih vozil, ki prebivajo v samostojnih ali dvojnih stanovanjih ali imajo dostop do garaže ali parkirnega objekta.
• Delovna mesta se lahko delno prilagodijo povpraševanju po polnjenju električnih vozil.Njegova razpoložljivost je odvisna od kombinacije pobud delodajalcev in regionalnih ali nacionalnih politik.
• Javno dostopni polnilniki so potrebni tam, kjer polnjenje doma in na delovnem mestu ni na voljo ali ne zadošča za potrebe (na primer za potovanja na dolge razdalje).Razdelitev med hitrimi in počasnimi polnilnimi točkami določajo številni dejavniki, ki so medsebojno povezani in dinamični, kot so vedenje pri polnjenju, zmogljivost baterije, gostota prebivalstva in stanovanj ter nacionalne in lokalne vladne politike.
Predpostavke in vložki, uporabljeni za razvoj projekcij EVSE v tem obetu, sledijo trem ključnim meritvam, ki se razlikujejo glede na regijo in scenarij: razmerje EVSE do EV za vsako vrsto EVSE;tipsko specifične stopnje zaračunavanja EVSE;in delež skupnega števila sej polnjenja glede na vrsto EVSE (uporaba).
Klasifikacije EVSE temeljijo na dostopu (javno dostopen ali zaseben) in moči polnjenja.Za LDV se upoštevajo tri vrste: počasno zasebno (doma ali v službi), počasno javno in hitro/ultra hitro javno.
Zasebni polnilci
Ocenjeno število zasebnih polnilnic LDV v letu 2020 je 9,5 milijona, od tega 7 milijonov v bivališčih, preostanek pa na delovnih mestih.To predstavlja 40 gigavatov (GW) nameščene zmogljivosti v bivališčih in več kot 15 GW nameščene moči na delovnih mestih.
Število zasebnih polnilnic za električne LDV se bo po scenariju navedenih politik do leta 2030 povečalo na 105 milijonov, z 80 milijoni polnilnic v stanovanjih in 25 milijonov na delovnih mestih.To predstavlja 670 GW skupne nameščene polnilne zmogljivosti in zagotavlja 235 teravatnih ur (TWh) električne energije leta 2030.
V scenariju trajnostnega razvoja je število domačih polnilnikov več kot 140 milijonov (80 % več kot v scenariju navedenih politik), tistih na delovnem mestu pa skoraj 50 milijonov leta 2030. Skupaj je nameščena zmogljivost 1,2 TW, kar je več kot 80 %. višji kot v scenariju navedenih politik in zagotavlja 400 TWh električne energije leta 2030.
Zasebne polnilnice predstavljajo 90 % vseh polnilnic v obeh scenarijih leta 2030, vendar le 70 % nameščene zmogljivosti zaradi nižje nazivne moči (ali stopnje polnjenja) v primerjavi s hitrimi polnilnicami.Zasebne polnilnice zadostijo približno 70 % povpraševanja po energiji v obeh scenarijih, kar odražanižja nazivna moč.
Javno dostopni polnilci
Do leta 2030 je v scenariju navedenih politik 14 milijonov počasnih javnih polnilnic in 2,3 milijona javnih hitrih polnilnic.To pomeni 100 GW javne inštalirane zmogljivosti počasnega polnjenja in več kot 205 GW javne hitre inštalirane zmogljivosti.Javno dostopne polnilnice leta 2030 zagotovijo 95 TWh električne energije. V scenariju trajnostnega razvoja je do leta 2030 nameščenih več kot 20 milijonov javnih počasnih polnilnic in skoraj 4 milijone javnih hitrih polnilnic, kar ustreza nameščenim zmogljivostim 150 GW oziroma 360 GW.Ti leta 2030 zagotovijo 155 TWh električne energije.
Čas objave: maj-05-2021