Električna vozila zahtevajo dostop do polnilnih mest, vendar vrsta in lokacija polnilnic nista izključno prepuščeni izbiri lastnikov električnih vozil. Tehnološke spremembe, vladna politika, urbanistično načrtovanje in elektroenergetska podjetja igrajo vlogo pri infrastrukturi za polnjenje električnih vozil. Lokacija, porazdelitev in vrste opreme za napajanje električnih vozil (EVSE) so odvisne od zalog električnih vozil, potovalnih vzorcev, načinov prevoza in trendov urbanizacije.
Ti in drugi dejavniki se razlikujejo glede na regijo in čas.
• Polnjenje doma je najlažje dostopno lastnikom električnih vozil, ki prebivajo v samostojnih ali polsamostojnih hišah ali imajo dostop do garaže ali parkirnega objekta.
• Delovna mesta lahko delno zadostijo povpraševanju po polnjenju električnih vozil. Njegova razpoložljivost je odvisna od kombinacije pobud delodajalcev in regionalnih ali nacionalnih politik.
• Javno dostopne polnilnice so potrebne tam, kjer polnjenje doma in na delovnem mestu ni na voljo ali ne zadostuje za zadovoljevanje potreb (na primer za potovanja na dolge razdalje). Razdelitev med hitrimi in počasnimi polnilnicami je odvisna od različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani in dinamični, kot so navade polnjenja, zmogljivost baterije, gostota prebivalstva in stanovanj ter nacionalne in lokalne vladne politike.
Predpostavke in vhodni podatki, uporabljeni za razvoj napovedi EVSE v tej napovedi, sledijo trem ključnim metrikam, ki se razlikujejo glede na regijo in scenarij: razmerje med EVSE in EV za vsako vrsto EVSE; stopnje polnjenja EVSE, specifične za vrsto; in delež skupnega števila sej polnjenja glede na vrsto EVSE (izkoriščenost).
Klasifikacije EVSE temeljijo na dostopu (javno dostopen ali zaseben) in moči polnjenja. Za lahka ekspanzijska vozila se upoštevajo tri vrste: počasna zasebna (doma ali v službi), počasna javna in hitra/ultra hitra javna.
Zasebne polnilnice
Ocenjeno število zasebnih polnilnic za lahka vozila v letu 2020 je 9,5 milijona, od tega 7 milijonov v stanovanjskih objektih in preostanek na delovnih mestih. To predstavlja 40 gigavatov (GW) nameščene zmogljivosti v stanovanjskih objektih in več kot 15 GW nameščene zmogljivosti na delovnih mestih.
V scenariju navedenih politik se bo število zasebnih polnilnic za električna lahka gospodarska vozila do leta 2030 povečalo na 105 milijonov, od tega 80 milijonov polnilnic v stanovanjskih objektih in 25 milijonov na delovnih mestih. To predstavlja 670 GW skupne nameščene polnilne zmogljivosti in zagotavlja 235 teravatnih ur (TWh) električne energije leta 2030.
V scenariju trajnostnega razvoja je število domačih polnilnic več kot 140 milijonov (80 % več kot v scenariju navedenih politik), število polnilnic na delovnem mestu pa skoraj 50 milijonov leta 2030. Skupna nameščena zmogljivost znaša 1,2 TW, kar je več kot 80 % več kot v scenariju navedenih politik, in leta 2030 zagotavlja 400 TWh električne energije.
Zasebne polnilnice bodo leta 2030 v obeh scenarijih predstavljale 90 % vseh polnilnic, vendar le 70 % nameščene zmogljivosti zaradi nižje nazivne moči (ali hitrosti polnjenja) v primerjavi s hitrimi polnilnicami. Zasebne polnilnice v obeh scenarijih zadovoljijo približno 70 % potreb po energiji, kar odražanižja nazivna moč.
Javno dostopni polnilniki
V scenariju navedenih politik je do leta 2030 nameščenih 14 milijonov počasnih javnih polnilnic in 2,3 milijona javnih hitrih polnilnic. To predstavlja 100 GW nameščene zmogljivosti počasnega polnjenja in več kot 205 GW nameščene zmogljivosti hitrega polnjenja. Javno dostopne polnilnice bodo leta 2030 zagotovile 95 TWh električne energije. V scenariju trajnostnega razvoja bo do leta 2030 nameščenih več kot 20 milijonov javnih počasnih polnilnic in skoraj 4 milijone javnih hitrih polnilnic, kar ustreza nameščeni zmogljivosti 150 GW oziroma 360 GW. Te bodo leta 2030 zagotovile 155 TWh električne energije.
Čas objave: 5. maj 2021